Pol vajencev bo prvo leto orodjarje

S 1. septembrom bo vajeništvo uvedeno za štiri poklice: za mizarje, kamnoseke, orodjarje in gostince. Za navedene štiri poklice so se skupaj z deležniki ministrstvo, šolske ustanove, gospodarstvo odločili, ker so kadrovsko najbolj nujni. Odmera je lekarniška, da bo širitev na druge poklice, panoge in delodajalce bolje pripravljena in bo vajeniški sistem izobraževanja uveden tam, kjer bo interes največji.

Po nekajletnem premoru se v slovensko poklicno izobraževanje vrača termin vajeništvo. S 1. septembrom bo vajeniški sistem izobraževanja uveden za štiri poklice: za mizarje, kamnoseke, orodjarje in gostince. Vajeniški sistem izobraževanja bo v prvem letu možen na sedmih srednjih šolah, konec maja pa je bilo na petih šolah skupaj prijavljenih 37 kandidatov. Za vpis v vse slovenske srednje šole za šolsko leto 2017/2018 se je letos prijavilo 18.506 kandidatov, lani 18.364.

Glede na ozek izbor šol, kjer se bodo izvajali programi v vajeništvu in glede na to, da bo prvo leto izobraževanje potekalo le za štiri izobraževalne programe, v obrtno-podjetniški zbornici (OZS) ocenjujejo, da število jeseni ne bo preseglo 50. Na pristojnem šolskem ministrstvu so ob sprejetju zakona v prvih treh letih pričakovali do dvesto vajencev na generacijo, število delodajalcev pa bo odvisno od števila registriranih vajeniških delovnih mest in seveda od števila vajeniških pogodb.

Med omenjenimi 37 devetošolci je bilo največ zanimanja za poklic orodjarja in sicer 18 v Šolskem centru Škofja Loka in 4 v Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad, po 7 v programu Gastronomske in hotelske storitve na Srednji šoli Izola in Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih, edina prijava za mizarja je bila oddana na Šolskem centru Novo mesto, medtem ko se za vajeniško obliko izobraževanja mizarja na Šolskem centru Slovenj Gradec in kamnoseka na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana ni odločil nihče.

Del stroškov delodajalcev bosta krila šolsko in gospodarsko ministrstvo. Delodajalec bo moral dijaku plačati mesečno nagrado, v 1. letniku 250 evrov, v 2. letniku 300 in v tretjem 400 evrov. Vsak vajenec mora biti zavarovan za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen. Pred praktičnim usposabljanjem z delom bo moral tudi na zdravniški pregled pri medicini dela, kar bo strošek delodajalca. V primeru kršenja določil iz pogodbe o obveznostih vajenca bo lahko delodajalec pogodbo prekinil, dijak pa lahko pogodbo prekine kadarkoli želi.

Prenova sistema poklicnega izobraževanja in uvedba vajeništva bo do konca leta 2021 predvidoma stala 2,7 milijona evrov, večina tega, natančno 2,1 milijona evrov, bodo evropska sredstva. Za spodbude delodajalcem, vključenih v sistem vajeništva, je predvidenih skupaj 28,4 milijona evrov, od tega bo 22,7 milijona evrov evropskih sredstev.

Za ponovno uvedbo vajeništva so si zadnja leta verjetno najbolj prizadevali v OZS. Kljub izredno kratkemu času za pripravo, so v zbornici pripravljeni, da korektno opravijo OZS dane naloge in pooblastila. Opozarjajo pa, da bo v prihodnje potrebno veliko več energije in tudi sredstev nameniti promociji vajeništva in predvsem spremeniti miselnost staršev in bodočih vajencev ter dijakov o srednjem poklicnem izobraževanju in vajeništvu, ki mladim omogočata delovna mesta in zagotavljata eksistenco, česar se mnogi ne zavedajo.

Vajenec bo imel status dijaka, ki se najmanj pol časa svojega izobraževanja praktično usposablja na delovnem mestu. Vajenec bo za čas dela pri delodajalcu v skladu z zakonom o delovnih razmerjih imel zagotovljeno pravno varstvo, upravičen pa bo tudi do plačila, ki ne bo vplivalo na družinske prejemke in socialne transferje v družini vajenca.

Vir: delo.si