10 najodmevnejših raziskovalnih dosežkov ljubljanske univerze

Ljubljanska univerza je predstavila 10 najboljših raziskovalnih dosežkov univerze v tem letu. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so letos dosegli še posebej vidne rezultate.

Ljubljanska univerza, ki povezuje 23 fakultet in tri umetniške akademije, letos praznuje 98. obletnico ustanovitve. Je največja in najstarejša ter po mednarodno uveljavljenih lestvicah kakovosti tudi najvišje uvrščena slovenska univerza, saj sodi med 500 najboljših univerz sveta. Njen letni proračun znaša okoli tristo milijonov evrov, na njej pa študira okoli 40.000 študentov, piše STA.

Deset del, ki so predstavljena v nadaljevanju, je izmed 39 predlogov članic Univerze v Ljubljani izbrala delovna skupina. Delovno skupino sestavljajo: Maja Bučar, Damjana Rozman, Marko Munih in Matjaž Krajnc. Pri izboru je komisija upoštevala predvsem znanstveno odličnost, ki se izkazuje s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Na izbor so vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, koristnost uporabe in interdisciplinarnost.

Deset del

1. Odkritje mehanskih povezav med bakterijami.

Na ljubljanski biotehniški fakulteti so podrli 130 let staro paradigmo o planktonu in v isti sapi identificirali način, kako bi se lahko enocelično življenje prelevilo v večceličnega. Odkrili so, da planktonske bakterije ne zgolj nemočno lebdijo v vodi (kar je pravzaprav definicija planktonskega življa), temveč so sposobne ustvarjati medsebojne mehanske povezave.

2. Protipotresna utrditev zgodovinskih zidanih stavb s pomočjo potresne izolacije.

Po navedbah univerze raziskovalca fakultete za arhitekturo sta pripravila nov pristop računalniškega modeliranja poškodb na stavbah ob potresu in metodo za izbiro primernega tipa izolacijskih naprav za nepremično kulturno dediščino.

3. Zakaj pomanjkanje dokazov za prelivanje znanja od tujih neposrednih investicij?

Članek slovenskega in tujega avtorja analizira najnovejše vsebinske in metodološke prispevke k analizi prelivanja znanja od NTI-ja, ki so prinesli nekatere bolj optimistične rezultate glede prelivanj. Najpomembnejši vsebinski napredek v raziskovanju se nanaša na uvajanje celega niza virov heterogenosti tako tujih podružnic kot domačih podjetij v analizo.

4. Nova metoda za slikovno določevanje energijske reže fotonapetostnih modulov.

Raziskovalna skupina s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je v sodelovanju z inštitutom Forschungszentrum Jülich razvila »edinstveno metodo za slikovno določevanje energijske reže absorberjev fotonapetostnih modulov s spremenljivo stehiometrijo«.

5. Molekularni mehanizem preživetja bakterij v stresnih pogojih.

Slovenski raziskovalci so v sodelovanju z belgijskimi prvi pojasnili molekularni mehanizem delovanja modulov toksin-antitoksin.

6. Heksagonalni kvazikristal na osnovi bronastega števila.

Slovenec Primož Ziherl ter Japonca Tomonari Dotera in Šiniči Bekku z Univerze Kindai iz Osake so v prestižni reviji Nature Materials objavili članek, v katerem predlagajo dvorazsežni kvazikristal, ki izhaja iz števila bronastega reza in ima šestštevno simetrijo.

7. Nova metodologija za vrednotenje kratkoročnih vizualnih sledilnikov.

Raziskovalci s fakultete za računalništvo in informatiko so izvedli obširno teoretično in eksperimentalno študijo ter izdelali rigorozno metodologijo za analizo sledilnikov.

8. Prvi dokaz o učinkoviti inaktivaciji virusov s pomočjo hidrodinamske kavitacije.

Standardni postopki dezinfekcije vode so energetsko ali okoljsko neučinkoviti, trdijo raziskovalci s fakultete za strojništvo in nacionalnega instituta za biologijo. Kot prvi na svetu so pokazali na možnost inaktivacije virusov s pomočjo hidrodinamske kavitacije – hitrega uparjanja in rekondenzacije vode kot posledice nenadne lokalne spremembe tlaka. Dosegli so več kot desettisočkratno zmanjšanje v številu infektivnih virusov, s čimer so dosegli prag dezinfekcije, kot ga predpisuje ameriška EPA (Environmental Protection Agency).

9. Obsežni računski modeli presnove jeter: kako daleč od klinične uporabe?

Raziskovalci medicinske fakultete ter fakultete za računalništvo in informatiko so skupaj z nemškimi kliniki Univerze Saarlandes predstavili »najsodobnejše računske modele«, med njimi na Univerzi v Ljubljani zgrajen presnovni model SteatoNet, ki kot prvi popisuje interakcije jeter z okoliškimi organi.

10. Možnost za diagnostiko in terapijo raka.

Mikrokroglice iz TiO2, obogatene z gadolinijem, imajo kontrolirane multifunkcionalne lastnosti. Polporozne, polprevodne TiO2 mikrokroglice so bile obogatene z gadolinijem, da bi bile uporabne pri slikanju z optičnimi metodami in z magnetno resonanco. Poglavitna prednost uporabe z gadolinijem dopiranih TiO2 mikrokroglic je možnost njihove hkratne uporabe za diagnostiko in terapijo raka.

Vir: rtvslo.si