Bi morala šola 21. stoletja učiti podjetnosti?

Besedi podjetništvo in podjetnost sta bili dolgo zapostavljeni v izobraževalnem sistemu, češ da gre za neoliberalni koncept, je na prvem nacionalnem Festivalu podjetnosti v izobraževanju na Brdu pri Kranju dejala Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki opravlja tekoče posle. Podjetnost je eden ključnih ciljev izobraževanja, le da so mu rekli drugače, in sicer samoiniciativnost, ustvarjalnost in odprtost. Podjetnost je namreč kompetenca osebnega razvoja, je dodala.

Ministrstvo želi kompetence podjetnosti transverzalno umestiti v celotno vertikalo izobraževanja in z njo opolnomočiti šolajoče se z znanjem in spretnostmi, ki jih bodo znali uporabiti po končanem šolanju. Tako je ministrstvo sistemsko uvrstilo v učne načrte osem ključnih kompetenc, med katerimi je tudi podjetnost. Ministrstvo je podjetnost v šole začelo umeščati pred petimi leti, je spomnila vodja projekta YouthStart – spodbujanje podjetnosti za mlade in vodja omenjenega festivala Maja Krušič Šega. Poudarila je, da ne gre le za spreminjanje razmišljanja v slovenskem šolskem prostoru, ampak v celotni družbi.

V slovenski družbi se vzpostavlja razvojni dialog med šolstvom in zunanjimi deležniki. Skozi sito podjetnosti je šlo 2410 ravnateljev in 15.000 dijakov oziroma učencev, je dejala Maja Krušič Šega. Nekatere šole že leta uspešno sodelujejo z gospodarstvom, druge se s podjetnostjo in podjetništvom še spoznavajo. Z gospodarstvom se rokujejo tudi v Šolskem centru Slovenske Konjice, kjer že leta gojijo sodelovanje s podjetji in vsebine podjetnosti uvajajo v šolski prostor.

»Pred šestimi leti pa smo s pomočjo agencije Spirit začeli izvajati delavnice podjetništva za mlade. Dve leti kasneje je ministrstvo za šolstvo začelo voditi projekte podjetnosti, kamor smo se prav tako vključili,« se spominja Viljem Pavlovič, učitelj in vodja vpeljave razvojnega tima Youth Start – izzivi podjetnosti za mlade v Šolskem centru Slovenske Konjice – Zreče. Letos vstopajo tudi v petletni projekt uvedbe podjetnosti v gimnazije. Pavlovič pravi, da so z gospodarstvom sicer že dobro povezani. Že začetki delovanja šole temeljijo na sodelovanju s podjetjem Unior, ki izdeluje ročno orodje, in drugimi podjetji v okolju, kot na primer GKN Drive Line, Kostroj strojegradnja, SwatyComet, Marovt, Isokon … Pridružuje se jim čedalje več manjših podjetij. »Podjetja nas podpirajo tudi razvojno. Sicer smo s pomočjo sredstev ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo in s sredstvi evropske kohezijske politike ter v partnerstvu s lokalnim gospodarstvom lani odprli dobro opremljen U-lab (učno-izdelovalni laboratorij),« razlaga. Na presenečenje vseh so dijaki začeli aktivno delati v U-labu, tako na lokaciji Gimnazije Slovenske Konjice kot na lokaciji Srednje poklicne in strokovne šole Zreče.

Eno izmed priložnosti za nova znanja in sodelovanja z gospodarstvom jim je ponudilo podjetje Ramax Engineering, saj so dijaki s pomočjo 3D-tehnologije izdelali tisk testnega produkta, ohišja črpalke za gorivo, razlaga Pavlovič. Ukvarjajo se tudi s programiranjem in testnimi končnimi izdelki in se preizkušajo z izzivi iz uporabe CNC-tehnologije, kolaborativnega robota in strojnega vida. »Koristi so tako za industrijo kot dijake,« pravi Pavlovič. Dijaki s tem pridobivajo delovne spretnosti, seznanjajo se z novo tehnologijo, pridobivajo pogled v razvojno fazo izdelkov, se finančno opismenjujejo. K njim že nekaj let prihajajo na dvotedensko prakso tudi dijaki iz nemškega Würtzburga. »Čeprav so tam izredno dobro opremljeni, smo mi z U-labom morda naredili korak pred njimi,« razlaga Pavlovič.

Alenka Šverc iz mariborskega Zavoda Antona Martina Slomška pravi, da v njihovih zavodih razvijajo digitalne kompetence, podjetnost in samoiniciativnost: »Živimo v tehnološkem svetu, a ne izkoriščamo tega potenciala pri učenju. Zato poskušamo usposobiti učitelje, da ko je smiselno, pri pouku uporabljajo tehnologijo.« Tak primer je aplikacija Fakebook, prek katere se lahko dijaki učijo zgodovine. Ugotavljajo na primer, kakšno glasbo je poslušal Nikola Tesla ali kak drug znanstvenik, s kakšnimi težavami so se soočali v nekam obdobju, s kom so prijateljevali. »Gre za inovativen način raziskovanja več predmetnih področij, s čimer učenci razvijajo kompetence,« opaža Šverčeva. Prepričana je, da je ključni nosilec sprememb pri izobraževanju vedno bil in tudi bo – učitelj.

Kdaj bi morali začeti poučevati podjetnost v šolah? Odgovor ni enopomenski, a nekateri ravnatelji osnovnih šol pravijo, da je treba zgodaj začeti. V Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki so se projektu Pogum pridružili na podlagi izjemno pozitivne lanskoletne izkušnje, pravi ravnatelj Marko Primožič: »Ta projekt je na šoli vzbudil zanimanje učiteljev zaradi dobrih rezultatov pri učencih, zato smo se odločili za nadaljevanje.«

Kaj lahko skozi podjetnost v osnovnih šolah naučijo otroke? »Predvsem vrednote, ki se skrivajo v besedi podjetnost: odgovornost, sodelovanje, zmožnost odločanja … Če otroci te vrednote sprejmejo, bodo tudi uspešni v življenju,« odgovarja Marija Bohinjec, učiteljica na tržiški osnovni šoli Bistrica. Da lahko učitelj znanje podjetnosti prenese na otroke, mora pozorno brati cilje učnih načrtov, saj se podjetnost skriva pri vseh predmetih, pravi. Poleg tega mora učitelj tudi spremeniti dosedanji način poučevanja in dela, dodaja Primožič.

V osnovnih šolah sicer še ne sodelujejo z gospodarstvom, kot to počno predvsem poklicne srednje šole in srednješolski centri, sodelujejo pa z gimnazijami. Tako je na škofjeloški osnovni šoli. Drugače je na celjski osnovni šoli Lava, kjer se s podjetniki v okolju povezujejo že več deset let, ker je bil na območni obrtni zbornici interes. Njihovi otroci gredo v podjetja, da vidijo, kaj pomeni biti osebnost na določenem področju. Pomembno je spoznavanje okolja in poklica.

Jože Torkar, direktor energetskih rešitev pri Petrolu, pritrjuje, da je izobraževanje od malih nog pomembno. Energetsko družbo, ki morda na prvi pogled nima veliko skupnega s šolskim sistemom, zanimajo predvsem dogodki prihodnjih 20 ali 30 let. »V zadnjih sedmih letih smo se precej transformirali. Smo del poslanstva spreminjanja družbe v nizkoogljično. Če smo bili še včeraj znani kot naftni trgovec, nas danes že veliko ljudi pozna kot podjetje, ki lahko pomaga pri zmanjšanju rabe energije, nizoogljičnosti, smiselni uporabi obnovljivih virov energije, trajnostni mobilnosti,« razlaga. In te ideje predstavljajo tudi mladim. Se gospodarstvo in šolstvo že dobro povezujeta? »Teh priložnosti je ogromno, stvari lahko izboljšamo tako, da se večkrat sestanemo, pogovorimo in več sodelujemo. Idej je ogromno,« odgovarja Torkar. Petrol sodeluje z več kot 180 osnovnimi šolami, vrtci, gimnazijami, fakultetami. »Mlade želimo navduševati za naravoslovne poklice. Menimo, da se s kompetencami naravoslovja ustvarja realna prava dodana vrednost v družbi,« pravi Torkar. Dodaja, da to ne pomeni, da ni prostora za družboslovce, a manjka naravoslovcev.

Vir: svetkapitala.delo.si