Voditelji univerz vidijo koristi te politike, saj se prebivalstvo države stara, nekatere zvezne dežele pa se od trenutnega pristopa poskušajo distancirati.

Glede na najnovejše podatke so nemške univerze v letu 2016 ponovno zabeležile precejšno rast števila tujih študentov, ki jih obiskujejo. Zabeležili so namreč skoraj 7-odstotno povečanje števila tujcev, leto poprej pa je bila rast skoraj 8-odstotna. Od leta 2012 se je število tujih študentov v Nemčiji tako povečalo za približno 30 odstotkov.

Photo: Designed by Freepik

Za večino finančnih oddelkov univerz v angleško govorečih državah prijetnejše novice ne obstajajo: za njih večje število tujih študentov pomeni kup dodatnega zaslužka po zaslugi visokih šolnin.

V Nemčiji pa je situacija drugačna, saj država slovi po svojem brezplačnem programu izobraževanja, ki je na voljo vsem študentom ne glede na to, od kje prihajajo. Z vidika Združenih držav Amerike ali Velike Britanije se tak pristop zdi ali izredno načelen ali pa izredno naiven. Zakaj bi se država odločila nuditi brezplačno izobrazbo in se odrekla dobičku, ki ga prinesejo šolnine, če tuji študenti predstavljajo skoraj desetino vseh študentov (ali celo večji delež, če upoštevamo tujce, ki so že pred študijem na univerzi obiskovali nemške šole)? Zakaj bi se kdo odločil brezplačno izobraževati tuje državljane?

Eden izmed razlogov je dejstvo, da mora Nemčija zapolniti bistveno večjo demografsko vrzel kot ZDA ali Velika Britanija. Po navedbah Združenih narodov jo namreč v deležu prebivalstva, starejšega od 60 let, prekaša zgolj Japonska, za ohranjanje svojega gospodarstva pa potrebuje mlade izobražence. Nemčija tako še vedno nudi 18-mesečno vizo za obdobje po zaključku študija za diplomante, ki prihajajo iz držav izven Evropske unije; Velika Britanija se je podobne zakonodaje znebila že leta 2012.

Tujim študentom se vsekakor ne mudi zapustiti Nemčije: anketa, ki jo je izvedel Nemški akademski urad za izmenjave (Deutscher Akademischer Austauschdienst), je pokazala, da približno polovica vseh tujih študentov po zaključku študija namerava ostati v Nemčiji, med njimi se 3 od 10 študentov nameravajo v Nemčiji naseliti za stalno.

Čeprav je to daleč od njihove edine vloge, »univerze predstavljajo gonilo gospodarske blaginje in privabljajo ljudi v Nemčijo,« je pojasnila Marijke Wahlers, vodja mednarodnega oddelka Rektorske konference Nemčije (HRK).

»Diplomanti iz tujine so več kot dobrodošli, da ostanejo v Nemčiji – lahko samo za omejeno časovno obdobje ali pa za stalno«. Vendar pa je poudarila, da »se hkrati zavedamo vpliva bega možganov po svetu in se zato trudimo o tej problematiki raje razmišljati kot o globalnem kroženju možganov«.

Pomembno vlogo igra tudi argument mehke moči: prevladuje mnenje, da tuji diplomanti širijo pozitivne informacije o Nemčiji na globalni ravni. »Ideja o Nemčiji kot članici mednarodne skupnosti je visoko cenjena,« je dejala Wahlerjeva. »Seveda je potreben določen finančni vložek [v njihovo izobrazbo] s strani države, vendar pa v zameno dobimo veliko več. Po zaključku študija tuji študenti na globalni ravni postanejo nemški partnerji; in ravno ta tip mednarodnega povezovanja je za nas neizmerno pomemeben«.

Obstaja pa še tretji razlog, zakaj Nemčija z veseljem izobražuje študente iz tujine, ki pa nima nobene zveze z globalno mehko močjo, temveč se navezuje na lokalno politiko. Po letu 2006 je namreč 7 nemških zveznih dežel, ki lahko same določajo višino pristojbin, uvedlo (nizke) šolnine, ki pa so bile zelo hitro ukinjene zaradi pritiska javnosti in levo usmerjenih strank, je pojasnil Ulrich Müller, vodja političnih študij v nemškem možganskem trustu Center za visoko šolstvo.

Pojasnil je tudi, da je uvedba šolnin za tuje študente lahko interpretirana kot uvod v uvedbo šolnin za vse študente. »Zaradi tega se je večina politikov od tega vprašanja distancirala,« je dejal.

Vendar pa je omenjeni konsenz proti šolninam počasi začel izgubljati podporo. Z jesenjo 2017 bodo v deželi Baden-Württemberg na jugozahodu Nemčije pričeli z zaračunavanjem šolnin za študente, ki ne prihajajo iz držav EU in sicer v višini 1.500 € na semester. »Ostale zvezne dežele pozorno spremljajo potek dogajanja po uvedbi šolnin za tuje študente v Baden-Württembergu,« je dejala Wahlerjeva. V Rektorski konferenci Nemčije so sicer mnenja, da bi vsi študenti morali plačevati »zmerne in družbeno sprejemljive šolnine,« je pojasnila.

Politika brezplačne univerzitetne izobrazbe za tuje (in tudi za nemške) študente se po letu 2020 lahko znajde pod vse večjim pritikom. Po tem letu bodo nemške zvezne dežele namreč primorane vzdrževati uravnotežene proračune, je pojasnil Müller

»Problematika šolnin bo v Nemčiji kmalu ponovno na dnevnem redu,« je dejal.

Države, ki svoje študente pošiljajo na študij v Nemčijo, 2016

Država

Število

Odstotek vseh v Nemčiji

Kitajska

32.268

12.8%

Indija

13.537

5.4%

Rusija

11.413

4.5%

Avstrija

10.129

4.0%

Italija

8.047

3.2%

 

Vir: www.insidehighered.com

 

Pišite nam!



Politika zaščite osebnih podatkov

Nastavitev te zastavice je obvezna za pošiljanje sporočila!

Nastavitev te zastavice je obvezna za pošiljanje sporočila!

х
Dobi nasvet

x
Pošljite povezavo do e-pošte


x

STOPITE V STIK Z NAMI

in prejmite brezplačno posvetovanje s strokovnjakom



Politika zaščite osebnih podatkov

Nastavitev te zastavice je obvezna za pošiljanje sporočila!

Nastavitev te zastavice je obvezna za pošiljanje sporočila!

X
Pridobite brezplačno posvetovanje

Pišite nam!



Politika zaščite osebnih podatkov

Nastavitev te zastavice je obvezna za pošiljanje sporočila!

Nastavitev te zastavice je obvezna za pošiljanje sporočila!

х