Diplomantom višjih šol ne grozi brezposelnost

Takšno je mnenje predsednika Skupnosti višjih šol Slovenije Alojza Razpeta. V intervjuju za naš portal je spregovoril tudi o trenutnem stanju in možnostih višješolskega izobraževanja v Sloveniji, diplomanti katerih šol so med delodajalci najbolj iskani in zakaj se študentje odločijo za študij v višjih poklicnih šolah.

Že dolgo delate v šolstvu?

Lahko rečem, da hodim v šolo skoraj celo življenje. Čeprav sem se odločil za izobraževanje na področju tehnike, saj sem inženir elektrotehnike, me je pedagoški poklic posrkal in sem v njem tudi ostal. Najprej sem se kalil kot učitelj strokovno-teoretičnih predmetov na Srednji šoli za elektrotehniko, v letu 1995 sem prevzel vodenje evropskega projekta PHARE, kjer smo začeli pripravljati nove višješolske strokovne programe. Že v naslednje leto sem postal ravnatelj Višje strokovne šole na Šolskem centru Celje. Naloge ravnatelja in tudi predavatelja na tej šoli opravljam torej že 20 let.

Kako se je višje šolstvo spreminjalo?

Prve 4 višješolske strokovne programe smo pripravljali v okviru PHARE projekta in zasnova teh študijskih programov je izhajala iz povezovanja zahtev razvoja stroke in zahtev dela. Prav tako ti programi izhajajo iz modernih didaktičnih teorij, ki priporočajo prepletanje učno-ciljnega in učno-vsebinskega načrtovanja ter zagotavljajo optimalno povezavo strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Programi omogočajo uporabo teoretičnega znanja in znanstvenih metod pri reševanju problemov operativnega praktičnega dela pri vodenju in organizaciji delovnih procesov. Povezava teorije in prakse teži k uveljavitvi modernega izobraževalnega koncepta, ki pridobivanje znanja, razvoj sposobnosti in poklicne identitete povezujejo z reševanjem praktičnih problemov pri študiju.

V Sloveniji je pred višjim strokovnimi šolami že obstajal višješolski študij oziroma stopenjski študij, vendar so šole višješolske programe izvajale znotraj univerz. Z letom 1995 so bile te šole ukinjene oziroma so prerasle v 1. bolonjsko stopnjo; tako se je odprla možnost priprave novih strokovnih programov ter s tem tudi novih višjih šol. Postali smo del evropskega visokošolskega sistema, in sicer kot kratko visokošolsko izobraževanje (SCHE – short cycle higher education), to je 2-letno strokovno izobraževanje. V študijskem letu 1996/97 smo začeli na petih – štirih javnih in eni zasebni – na novo ustanovljenih višjih strokovnih šolah izvajati višješolske strokovne programe.

V letu 2007 smo se lotili prenove programov, saj smo jih morali kreditno vrednoti po ECTS, študentom pa smo z njimi ponudili večjo izbirnost v obliki modulov, izbirnih in prosto izbirnih predmetov. Višješolski programi omogočajo tudi odprti kurikulum, kar pomeni, da šola študijski program lakho zelo hitro prilagodi potrebam gospodarstva.

Kakšno je vaše mnenje o vajeništvu? Bo v prihodnosti vključeno v višje šole?

V Sloveniji smo imeli zelo dobro razvito vajeništvo, veliko mladih se je odločalo za poklicno izobraževanje. Tudi podjetja so imela svoje delavnice, kjer so mojstri prenašali veščine na mlad kader, ki so ga nato tudi zaposlili. Danes pa se mladi, seveda tudi njihovi starši, ne odločajo za poklicno izobraževanje, ampak bi rad vsak končal najmanj štiriletno srednjo šolo in potem izobraževanje nadaljeval na terciarni ravni – v našo družbo se je močno zakorinilo prepričanje, če boš izobražen, ti ne nebo treba delati. Tudi državna politika je podpirala splošne izobraževalne programe (gimnazije) in visokošolsko izobraževanje. Tako smo prišli do tega, da za določene poklice ni več kandidatov niti izobraževanja, kljub temu, da jih gospodarstvo, še posebej pa storitvena dejavnost, nujno potrebuje.

V višjem šolstvu, v taki obliki, kot je npr. poklicni ravni, vajeništvo ne more potekati. Po načinu izvajanja izobraževanja smo blizu dualnemu sistemu, to pomeni, da kandidat študija na višji šoli ne more končati, če nima zagotovljenega mesta za praktično izobraževanje v podjetju. Delež tega izobraževanja je kar 40 % celotnega programa ali 800 ur. Praktično izobraževanje poteka pod nadzorom šole, s pomočjo mentorjev v podjetju in se zaključi s seminarsko/projektno nalogo ter ob zaključku študija z diplomskim delom.

Za katere poklice se je bolje izobraževati v višjih šolah in za katere na fakultetah?

Tehnologije in tehnološki procesi so vedno bolj zahtevni, zato se tudi od kadra, ki te procese načrtuje in vodi, zahteva vedno več znanja in usposobljenost. Nekoč so te naloge opravljali tehniki ali kader s srednješolsko izobrazbo, danes sta potrebni višja ali visokošolska izobrazba. Višješolska izobrazba zagotavlja splošne in specifične kompetence na nivoju srednjega menedžmenta; to so vodje manjših skupin, tehnologi, vodje proizvodnje, prodajni inženirji, programerji, operaterji ali samostojni podjetniki. Prav gotovo je največ možnosti zaposlitve z tehniško izobrazbo. Potrebujejo pa se prav gotovo tudi ekonomisti, računovodje ter poslovni sekretarji s VI. stopnjo izobrazbe.

Področje družboslovja in medicine je v celoti rezervirano za visokošolsko izobraževanje. Tudi na področjih, kjer se zahtevajo znanja in veščine matematičnega ter znanstvenega pristopa oziroma jih določa zakonodaja, morajo kadri pridobiti visokošolsko izobrazbo.

Katere študijske smeri so najbolj priljubljene med študenti višjih šol?

Glede na število vpisanih študentov oziroma omejitve vpisa bi programe razvrstil  takole: gostinstvo in turizem, ekonomist, strojništvo, mehatronika, informatika, živilstvo in prehrana, velnes, medijska produkcija.

Diplomanti katerih študijskih smeri so med delodajalci najbolj zaželjeni?

Glede na povpraševanje po kadrih in glede na podatke o brezposelnih so to inženirji strojništva, mehatronike in informatike.

Koliko časa povprečno traja, da diplomanti višjih šol dobijo zaposlitev?

Večina študentov dela že med študijem, nekateri se po končanem praktičnem izobraževanjem takoj zaposlijo, ker ugotovijo, da jim šolanje ne odgovarja ali jih premamijo redni prihodki. Podatki o prehodu iz študija v sfero dela so nekoliko zabrisani, ker je v Sloveniji močno prisotno zaposlovanje prek študentskih napotnic in cilj študetov je, da imjo čim daljši status študenta in s tem daljši čas študija. Torej – eno so želje študentov, drugo pa potrebe gospodarstva.

Imajo diplomanti višjih šol pri delodajalcih prednosti?

Če primerjamo statistične podatke o brezposelnih, lahko ugotovimo, da višješolskih diplomantov tehničnih programov skoraj ni med njimi. Glede na potrebe delodajalci raje zaposlijo višješolskega diplomanta, saj ga že spoznajo med praktičnem izobraževanjem. Študent se je moral že med študijem dokazati z reševanjem aplikativnih problemov, in sicer s projektnimi nalogami in diplomskim delom.

Kako je v višjih šolah organizirana praksa?

V vseh višješolskih programih se 40 % programa ali 800 ur izvaja kot praktično izobraževanje v podjetjih. To pomeni sa študent v vsakem letniku opravi 400 ur praktičnega izobraževanja po posebnem programu, ki je določen s katalogom znanj, ki jih mora pridobiti v tem času in tako nadgradi teoretična znanja, ki jih je pridobil v šoli. V dveh letih študent s praktičnim izobraževanjem opravi študijske obveznosti v obsegu 26 kreditnih točk (od 120 KT). Sam si poišče ustrezno podjetje, šola s podjetjem in študentom sklene pogodbo o poteku in izvedbi praktičnega izobraževanja. Na šoli imamo organizatorja, ki vodi in nadzira praktično izobraževanje študenta ter ga tudi obišče na delovnem mestu. Po končanem praktičnem izobraževanjem mora študent izdelati poročilo o delu, seminarsko/projektno nalogo in opraviti zagovor; iz praktičnega izobraževanja sta izpit in ocena. Mentor v podjetju mora za študenta izdelati oceno pridobljenih kompetenc. V 2. letniku študent v času praktičnega izobraževanja že pripravi diplomsko delo.

Pri izrednih študentih, ki ustrezne delovne izkušnje imajo lahko opravljanje praktičnega izobraževanja priznamo, vendar morajo kljub temu opraviti izpit.

Lahko študenti višjih šol prakso opravljajo v tujini? Se jih veliko udeleži študijskih izmenjav?

Študenti lahko prek Erasmus izmenjav opravljajo praktično izobraževanje v podjetjih v tujini za kar pridobijo štipendijo ali gredo na izmenjavo. Študentom, ki se odločijo za izmenjavo, šola prizna obseg študijskih obveznosti, kot je vnaprej dogovorjeno. Večina višjih šol ima Erasmus listino, prav tako smo v okviru Skupnosti višjih strokovnih šol ustanovili konzorcij za Erasmus izmenjave. Tako lahko študenti in zaposleni kandidirajo za Erasmus izmenjavo na šoli ali v konzorciju. Na nekaterih šolah gre tudi več deset študentov na leto na izmenjavo.

Koliko študentov iz tujine pride na prakso v višje šole?

Večina višjih šol že ima izkušnjo s tujimi študenti, ki so prišli v Slovenijo. Ti lahko opravljajo praktično izobraževanje v slovenskih podjetjih. Višje šole tujim študentom pomagajo pri iskanju ustreznega podjetja in namestitve. Ker te izmenjave potekajo prek njihove matične šole, podatkov o številu študentov iz tujine ne vodimo.

Kakšen je povprečen študent višje šole? Kateri so njegovi poklici načrti? Zakaj je izbral študij na višji šoli?

Naši študenti so tisti, ki po srednji šoli želijo nadgraditi teoretična znanja v povezavi s prakso in si želijo sodelovati v timskem delu.

Kandidati se za višješolski študij najpogosteje odločijo, ker:

  •  
    • so ti programi dvoletni in hitro pridejo do želene izobrazbe;
    • pridobijo kakovostno strokovno znanje in kompetence, ki jih trg dela potrebuje;
    • pridobijo praktično uporabna znanja, ki jih lahko takoj uporabijo v praksi;
    • so študijski programi sodobni in primerljivi s sorodnimi programi v tujini;
    • študijski programi ponujajo izbirnost študija po modulih in izbirnih predmetih;
    • na šolah študijske programe izvajajo predavatelji, ki prihajojo iz prakse;
    • zunanje preverjanje kakovosti izobraževanja poteka prek nacionalne agencije – NAKVIS.

 

Lahko omenite nekaj višjih šol, ki so aktivne na mednarodnem izobraževalnem tržišču?

Zavedamo se pomembnosti in potrebnosti internacionalizacije, ki morata biti sestavni del kakovosti in razvoja. To kaže tudi podatek, da ima trenutno 40 višjih šol Erasmus listine za izmenjavo v tujini, 3 so še v postopku pridobivanja, kar kaže na velik interes za mednarodno sodelovanje. Med vsemi šolami bi težko izpostavil najbolj aktivno, je pa kar nekaj zasebnih institucij, ki so prepoznavne v tujini (Academia, B&B izobraževanje in usposabljanje, DOBA, GZS – Center za poslovno usposabljanje, Inštitut in akademija za multimedijo, Izobraževalni center Memory) in tudi javnih institucij, ki imajo močno razvito mednarodno projektno sodelovanje (Biotehniški center Naklo, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, GRM Novo mesto, Izobraževalni center Piramida Maribor, Lesarska šola Maribor, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolski center Celje, Šolski center Kranj, Šolski center Nova Gorica, Šolski center Novo mesto, Tehniški šolski center Maribor, Višja prometna šola Maribor, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled ter Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor).

Kakšni so načrti za razvoj višješolskega sistema v naslednjih letih?

Na to vprašanje bi lahko odgovorili odgovorni na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Verjetno pa se bo, glede na napovedi o novi industrijski revoluciji, ki so jo v Evropi poimenovali Industrija 4.0, treba odzvati s prenovo študijskih programov, pripravo novih programov za nove poklice ali pa s pripravo programov specializacije po končanem višješolskem izobraževanju.

Gospodu Razpetu se za intervju najlepše zahvaljujemo.  

© 2TM d.o.o.