Kako je mlad slovenski gradbeni inženir na Novi Zelandiji dobil službo v enem dnevu

Ljubljanska fakulteta za gradbeništvo in geodezijo bo tudi letos na sejmu izobraževanja Informativa predstavila vse svoje študijske programe, med njimi študij gradbeništva, geodezije, vodarstva, prostorskega načrtovanja in stavbarstva. Študij je zanimiv, diplomanti pa lahko po študiju začnejo takoj graditi kariero v Sloveniji ali tujini.

Gradbeni inženir

Na razstavnem prostoru sejma Informativa, ki bo na Ljubljanskem razstavišču 27. in 28 januarja, bodo predstavniki fakultete predstavili študijske programe ob pomoči zanimivih eksperimentov. Organizirali bodo interaktivne delavnice, prek katerih se bodo dijaki seznanili z okvirnim izobraževalnim procesom. Spoznali bodo področje gradbeništva, okoljskega gradbeništva in geodezije, za katera izvajajo študijske programe na prvi in drugi stopnji.

Dr. Matjaž Mikoš, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, pravi, da je v Sloveniji kriza v gradbeništvu vse preveč negativno poudarjena, kar potem znižuje tudi zanimanje za študij na njihovi fakulteti. Vendar hkrati poudarja, da se lahko njihovi diplomanti po študiju brez težav zaposlijo ne le v gradbeništvu, ampak tudi v sorodnih panogah. Veliko gradbenih, geodetskih in vodarskih inženirjev, ki so končali študij na njihovi fakulteti, je uspešno zaposlenih v praksi tako doma kot v tujini.

Štipendistka se je zaposlila takoj po diplomi

Teji Török študij gradbeništva ni dal le strokovnih znanj, ampak tudi iznajdljivost, željo po raziskovanju in vztrajnost. Resda trenutne razmere v gradbeništvu niso najbolj rožnate, vendar pa naj morebitna miselnost o nezaposlovanju ne bo ovira pri vpisu na ta študij. Njena gradbeniška poklicna pot se je začela pred dobrimi tremi leti v podjetju Pomgrad, kjer je zaposlena tudi danes. Z zaposlitvijo je imela kar srečo, saj je bila Pomgradova štipendistka, zato se je takoj po diplomi že zaposlila pri njih. Dve leti je bila pomočnica vodje gradbišča pri projektu Modernizacija nivojskih prehodov Pragersko–Hodoš, zdaj pa v oddelku razvoja obdeluje in spremlja različne razvojne projekte.

Študenti naj tudi širijo strokovno-socialno mrežo

Diplomirani inženir gradbeništva Benjamin Resnik se je v medobčinskem javnem podjetju Vodovod SISTEMA B zaposlil leto dni po opravljeni diplomi, v tem času pa je obiskoval delavnice, seminarje, tečaje in se izpopolnil pri delu z računalnikom. V podjetju, ki upravlja vodovodne sisteme v Prekmurju, je zaposlen dve leti. Njegove glavne naloge so povezane s hidravličnim modeliranjem in optimiziranjem vodovodnih sistemov, računalniško podporo, analizo podatkov in mehkim programiranjem.

Z znanjem, ki ga je pridobil na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, lahko inženirsko vrednoti in tudi z interdisciplinarnimi znanji rešuje strokovne probleme. Dijakom svetuje, naj se v študij ne vpnejo togo, temveč naj čim bolj širijo njihova znanja in socialno-strokovno mrežo tudi med študenti in strokovnjaki iz drugih panog.

Slovenski inženirji znajo probleme reševati bolje od drugih

»Svojo prvo zaposlitev sem prvi dan po pristanku v Aucklandu v Novi Zelandiji dobil v prvem podjetju, kjer sem potrkal na vrata,« nam je povedal gradbeni inženir Janez Mikec. Pravi, da je imel kar precej sreče, čeprav so gradbeni inženirji zelo iskani na trgu dela, medtem ko je inženirje z dodatnim znanjem iz ekonomije še toliko težje dobiti. Sveži diplomanti po njegovih opažanjih potrebujejo za prvo zaposlitev od dva do tri tedne, medtem ko jo izkušeni inženirji dobijo v vsakem trenutku. »Med delom sem ugotovil, da je slovenski izobraževalni sistem zelo kakovosten, tako da lahko brez težav slediš razpravi in velikokrat presežeš znanje drugih sodelavcev,« pravi Mikec, ki kot glavne lastnosti pri projektiranju poudarja razumevanje, zastavljanje in reševanje problemov.

»Niti inženirji z večletnimi izkušnjami niso ravno najboljši na omenjenih področjih, slovenski izobraževalni sistem pa je pri tem zelo močan,« pravi sogovornik, ki je kot projektant in nadzornik na gradbišču zaposlen v podjetju KCL Engineering Services, kjer z arhitekti usklajuje projekte. Nekaj časa bo še projektiral, nato pa želi prevzeti vodenje projektov ali naložbenih gradbenih portfeljev. To so sicer grobi načrti, najprej pa mora pridobiti naziv certificiranega gradbenega inženirja.

Ljubljana–München–Darmstadt

Dr. Janja Avbelj je takoj po končanem univerzitetnem študiju geodezije na ljubljanski Fakulteti z gradbeništvo in geodezijo nadaljevala raziskovalno delo in doktorski študij na Tehniški univerzi v Münchnu (Technische Universität München, TUM) in Nemški vesoljski agenciji (Deutsches Zentrum für Luft- und Raumfahrt, DLR). Že med izmenjavo na TUM je iskala možnosti za doktorska mesta in je po končanem doktoratu dve leti kot raziskovalka delala na DLR. Pri dodiplomskem študiju geodezije v Ljubljani je pridobila trdno tehnično osnovo in veščine dela v skupini. Od oktobra je zaposlena pri  Evropski organizaciji za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT), kjer je inženir za navigacijo in registracijo posnetkov. Osnove obdelave satelitskih posnetkov, daljinskega zaznavanja, programiranja in mehanike orbit je pridobila že med študijem v Ljubljani. Znanja je ves čas nadgrajevala s tehničnimi seminarji in lastno angažiranostjo.

Vir: gradbenistvo.finance.si