Novi beg možganov: Celo v Švici so univerze štirikrat cenejše kot v Moskvi

Vedno več ruskih šolarjev se odloča za plačljiv študij v tujini

Ta teden začenjajo svoje delo sprejemne komisije univerz. Čas je za dokončno odločitev, kam se vpisati. Toda, če je glede tistih, ki bodo študirali brezplačno, vse bolj ali manj jasno, si študentje, ki bodo za svoj študij plačevali, lahko privoščijo več izbire. V zadnjem času pa se njihova izbira vedno manj nagiba v korist ruskih univerz.

Zakaj bi se vpisovali na domače univerze, če je diploma, pridobljena na Češkem, Kitajskem ali Finskem, na mednarodnem trgu bolj cenjena? Poleg tega je tudi cena študija tam nižja.

» K nam prihaja veliko študentov iz Rusije, « – pravi Sanna Iskanius, direktorica študijskih programov na Vzhodnofinski univerzi, namestnica predsednika društva Finska-Rusija. »Zanje je študij brezplačen. Poleg tega se lahko potegujejo za štipendijo, študentska viza pa jim omogoča, da lahko opravljajo delo s skrajšanim delovnim časom ter na ta način tudi nekaj zaslužijo. Študij poteka v angleškem jeziku. «

Pojdite in študirajte

Danes je ruskemu študentu, ki prihaja iz kraja, oddaljenega od prestolnice, tako rekoč vseeno, kam se bo vpisal – v Moskvo ali Helsinke. Za primerjavo: Univerza v Helsinkih je na lestvici QS zasedla 102. mesto, Univerza v Aaltu pa 137. Med ruskimi univerzami se je Moskovska državna univeza znašla na 95. mestu, sledi pa ji Sanktpeterburška univerza na 240. mestu. Evropske univerze imajo še en velik plus:

– Številni študenti sodelujejo v programu »Erasmus«, ki jim omogoča, da semester ali več študirajo na drugih evropskih univerzah, – nadaljuje Sanna Iskanius. – Celo tuji študenti niso pri izbiri omejeni na eno univerzo ali eno državo.

Teoretično lahko v okviru tega programa opravijo en letnik na drugi univerzi tudi študenti ruskih univerz. Vendar pa je izbira študijskih ustanov zanje manjša, v tujini opravljene predmete pa ruske univerze s težavo priznavajo.

Druga popularna smer je Azija. Kitajske in korejske univerze doživljajo pravi razcvet. Pa tudi njihovi kazalniki na mednarodnih lestvicah so višji od ruskih. Še posebej to velja za tehnične in inženirske smeri.

Poglejmo lestvice. Tehnološka univerza v Nanyangu v Singapuru je zasedla 11. mesto med najboljšimi na svetu po verziji QS. Hongkonška univerza znanosti in tehnologij je zasedla 30. mesto. Korejska znanstveno-tehnološka univerza, KAIST – 41. mesto. Moskovskа državna tehnična univerza N. E. Baumana je na isti lestvici zasedla šele 291. mesto, Moskovski inštitut za fiziko in tehnologijo pa 355.

Poglejmo cene. Eno leto dodiplomskega študija na Kitajskem stane ruskega študenta 3700 dolarjev. Leto študija na KAIST-u stane več, kar 7000 dolarjev. Leto dodiplomskega študija na Moskovskem inštitutu za fiziko in tehnologijo bo ruskega študenta stalo približno 4200 dolarjev, Moskovskа državna tehnična univerza N. E. Baumana pa okrog 5000 dolarjev.

Seveda mora študent poleg plačila študija nekaj denarja porabiti tudi za nastanitev. Toda tudi študent iz drugega mesta, ki pride študirat v Moskvo, mora nekje živeti in nekaj jesti. Poleg tega tuje univerze nudijo možnos štipendije in njena višina (za razliko od naše) omogoča študentom, da nekako preživijo.

Ruskih univerz ni dovolj za vse?

Povpraševanje po visokošolski izobrazbi je v Rusiji še vedno visoko. In brezplačnih mest na univerzah je dejansko dovolj.

– Na vsakih 100 dijakov, ki zaključijo srednje šolanje je na voljo 57 mest. – je v enem izmed svojih nastopov povedala ministrica za izobraževanje in znanost, Olga Vasiljeva. – 46% teh mest je namenjeno inženirskim specializacijam. V letošnjem študijskem letu smo na pedagoških univerzah povečali vpis za 9%, na medicinskih univerzah pa za 8%.

Vendar pa se dejansko poleg tistih, ki zaključujejo srednje šolanje v letošnjem letu za brezplačna mesta potegujejo še tisti, ki so zaključili srednje šolanje v prejšnjih letih, a niso bili sprejeti na željene univerze. Tem lahko dodamo še tiste, ki so zaključili višje šole ter tiste, ki so opustili svoj prvi študij in se odločili, da še enkrat poskusijo srečo. Tistih, ki bi želeli prejeti univerzitetno diplomo, je tako več kot dovolj. Četudi so stroški študija na ruskih univerzah popolnoma primerljivi s tujimi, je kakovost (če se orientiramo po lestvicah) v tujini očitno višja.

Zato ni potrebno omejevati otrok z izbiro le med dvemi ali tremi ruskimi univerzami. Kadar je otrokovo znanje angleškega jezika na dovolj visoki ravni (in s pomočjo prakse v živo se otrok uči veliko hitreje kot pa v šoli s pomočjo učbenikov) je vredno tvegati in poslati dokumente na tujo univerzo.

Rezultat

Za nadarjene študente se sedaj bori cel svet, vendar še zdaleč ne zgolj z namenom, da bi od njih dobili denar. Univerze so pripravljene zagotoviti tako štipendije, kot tudi prebivališče in različne druge ugodnosti, samo da bi k njim prišli talentirani ljudje. Tu ne gre vedno za vprašanje intelektualnih sposobnosti – univerze so se pripravljene boriti tudi za perspektivne športnike. Ravno po dosežkih diplomantov se oblikujejo sodbe o njihovi univerzi. Za primer lahko vzamemo Harvard, ki je po 12 letih ustanovitelju Facebook-a Marku Zuckerbergu podelil naziv častnega doktorja prava, čeprav je ta opustil študij v drugem letniku študija. Vse je stvar ugleda, ugled pa v akademskem okolju odloča o mnogočem. Sposobni študenti so naložba v prihodnost, ne zgolj za univerzo, temveč za celo državo. Če se diplomanti odločijo vrniti v domovino, bodo ohranili številne stike in bodo še vedno lojalni do države, kjer so preživeli svoja zlata leta. Saj gre vendar za bodoče politike, podjetnike in znanstvenike, ki predstavljajo cvet naroda.

Naziv Država Mesto na lestvici QS Cena enega letnika dodiplomskega študija, v dolarjih
EKONOMIJA
Univerza v Pekingu Kitajska 38 5000
Univerza v Zürichu Švica 73 1600
Univerza v Københavnu Danska 73 1600
Univerza v Arizoni Združene države Amerike 209 9000
Nacionalna raziskovalna univerza »Visoka šola za ekonomijo« Rusija 382 7000
DRUŽBENE VEDE IN MENEDŽMENT
Seulska nacionalna univerza Koreja 36 6900
Univerza v Münchenu Nemčija 66 240
Moskovska državna univerza M. V. Lomonosova Rusija 95 5400
Univerza v São Paulu Brazilija 121 1000
Univerza v Bologni Italija 188 4300
INŽENIRSKE VEDE
Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich Švica 12 1300
Univerza Tsinghua Kitajska 25 4695
Korejski vodilni znanstveno-tehnični inštitut Koreja 41 7000
Tehniška univerza v Münchnu Nemčija 64 130
Moskovskа državna tehnična univerza N. E. Baumana Rusija 291 5000
SPLOŠNA MEDICINA
Univerza v Tokiu Japonska 28 4800
Univerza v Amsterdamu Nizozemska 58 8800
Univerza v Helsinkih Finska 102 brezplačno
Univerza Pierra in Marie Curie Francija 131 200
Sanktpeterburška državna univerza Rusija 240 3500
INFORMATIKA
Zvezna politehnična šola v Laussani Švica 12 1300
Šanghajska univerza Jia Tong Kitajska 62 3600
Tehnološka univerza v Georgii Združene države Amerike 70 9000
Univerza v Gentu Belgija 125 1100
Moskovski inštitut za fiziko in tehnologijo Rusija 355 4200

*Lestvica QS – ena najbolj znanih lestvic univerz na svetu, namenjena ocenjevanju kakovosti.

**V Nemčiji in Franciji je visokošolsko izobraževanje brezplačno. Za študij je potrebno plačati simboličen znesek. V ceno študija niso vključeni stroški nastanitve, učbenikov, zdravstvenega zavarovanja.

Zakaj je tako drago?

Cene na univerzah so tema zase. V Rusiji minimalna šolnina za eno študijsko leto znaša od 70 do 120 tisoč rubljev na študenta. Ravno toliko denarja država nameni za študij ene osebe, ob upoštevanju zahtevnosti priprave in področnih dejavnikov. Manj od študentov, ki plačujejo za študij ni dovoljeno vzeti, več pa lahko. V nadaljevanju v igro vstopijo mehanizmi tržnega gospodarstva: večje kot je povpraševanje, višje so cene.

Na tujih univerzah je princip drugačen. Mnoge izmed njih niso sistematično financirane s strani države in same določajo cenik. Prav tako se mnoge izmed njih opredeljujejo kot znanstveno-raziskovalni centri in izobražujejo študente zase in ne zato, da bi jim le izdali diplomo.

Vir: kp.ru