Olga Želanova: Študentski boni so prava odrešitev!

– Olga, dober dan. Nam lahko zaupate svoje vtise o Sloveniji? Kje ste prvič slišali za to državo?

– Sploh ne vem točno, od kje sem izvedela za Slovenijo, saj se še dve leti nazaj sploh nisem zavedala njenega obstoja. Seveda sem se pred selitvijo poučila o vsem, kar je bilo dostopo preko spleta in v knjigah. In vse, kar sem prebrala, mi je bilo všeč. Ker sem za sabo imela že kar lepo število potovanj v tujino, imela pa sem tudi izkušnje z delom v turizmu, nisem imela kakšnih posebnih pričakovanj in predstav.

Jeseni sem prispela v Ljubljano, saj sem si državo želala ogledati na lastne oči. Vesela sem, da sem prišla ravno v tem letnem času, ko narava že počasi prične umirati in ni vse ni več tako lepo. Po pravici povedano me je nekoliko prestrašila meglenost in vlažnost vremena. Želela sem si namreč spremembe v klimi po vsem času, ki sem ga preživela v Sankt Peterburgu (kjer je vreme vse prej kot idealno).

Vendar pa je dobra stran Slovenije v tem, da si lahko sami izberete klimo, ki vam ustreza. Lahko živite ob morju ali pa v hribih. Tako sem tudi jaz našla svoje mesto – Maribor.

Photo: © Olga Zhelanova

– Je bila vaša selitev v Evropo posledica spontane odločitve ali ste se zanjo odločili že dolgo nazaj?

– To je pa zapleteno vprašanje, saj sem sicer potrebovala eno leto za pripravo na selitev, amapak se mi hkrati zdi, da se je misleni premik v prid selitvi zgodil že mnogo let nazaj.

– Kakšni pa se vam zdijo Slovenci?

– V Sloveniji tako kot povsod po svetu živijo zelo različni ljudje. Nisem namreč preveč navdušena nad stereotipi o narodih. V vsaki državi lahko naletimo na prijazne, simpatične in inteligentne ljudi, hkrati pa tudi na vase zaverovane, nesramne in neodgovorne ljudi. In tudi tukaj lahko naletimo na vse tipe.

– Lahko kaj več poveste o Mariboru? Kaj vam je tam všeč in kaj ne?

– Maribor je majhno mestece blizu meje z Avstrijo in zaradi te geografske lege se  v videzu zgradb ter arhitekturi  vidi močan avstrijski in pa tudi nemški vpliv. Ker nimam avtomobila, mi zelo odgovarja, da je vse blizu ter je povsod moč iti peš. V starem mestnem jedru se nahaja mnogo kavarn in restavracij, najdemo pa lahko tudi številne muzeje in gledališča, saj je gledališko življenje tukaj zelo bogato. Všeč mi je tudi razgled na gore, čeprav me je ravno ta razgled sprva prestrašil. Navajena sem namreč na raven teren in se bojim prostorskih omejitev, vendar je ta strah hitro minil. Mostovi in reka so namreč široki, mesto pa me tudi nekoliko spominja na Sankt Peterburg. Zrak je fantastičen.

Sem se pa težko navadila na zgodnje zapiranje raznih organizacij, bank, državnih ustanov in trgovin. Zaradi tega je vse treba opraviti do tretje ali četrte ure popoldneva.

Photo: © Olga Zhelanova

– Nam lahko poveste kaj o fakulteti in programu, ki ga obiskujete?

– Obiskujem Višjo šolo za turizem, program Velnes. Na tem programu se izobražujemo za vodenje velnes in spa centrov ter raznih organizacij v sklopu fitness industrije. Gre za spoštovano mariborsko izobraževalno ustanovo, ki usposablja visoko kvalificiran kader za delo na področju turizma. Na študij se lahko vpišejo tako mladi takoj po srednji šoli, kakor tudi ljudje, ki so že zaposleni  v tem sektroju.

– Vam je študij v Sloveniji všeč in če da, zakaj?

– O tem sem veliko razmišljala, saj sama nisem ravno mlada študentka. Predhodno sem že zaključila študij na Pedagoški fakulteti in tudi vse moje delovne izkušnje sem pridobila v sferi izobraževanja otrok in odraslih.

Prvo, kar sem opazila, je bilo dejstvo, da so tukaj vsi študenti večinoma prepuščeni sami sebi. Predavatelj no bodo nikoli prosili študentov, da dejansko opravijo zadane naloge in vsak študent tako sam nosi odgovornost za to, da opravi naloge, napiše seminarje in poišče potrebne informacije. Podana je zgolj smer, v katero se je treba premikati. Po mojem mnenju je tak pristop dober za ljudi, ki so dobro organizirani, nekaterim ljudem pa bolj ustreza, če jim predavatelji vse podrobno razložijo in kdaj kaj tudi narekujejo. Opažam, da so tukjšnji študenti (in povečini gre za dvajsetetnike) zelo dobro organizirani, imajo odlične veščine samopredstavitve in dobre govorne sposobnosti. Na splošno so bolj osredotočeni na aktivno sodelovanje. V Rusiji pa smo osredotočeni bolj na podrobno poznavanje neke teme in ne toliko na praktično znanje. In seveda občudujem znanje tujih jezikov, čeprav jih ponovno večina Slovencev obvlada zgolj na praktični ravni, po drugi strani pa o teoriji in slovnici ne vedo ničesar. V ruskem šolstvu je situacija ravno obratna – osredotočeni smo na teorijo, praksa pa se zanemarja.

Photo: © Olga Zhelanova

– Vam komunikacija v slovenščini povzroča kaj težav?

– S komunikacijo nimam težav, saj sem zelo zgovorna in se brez strahu pogovarjam z vsemi ljudmi o vsem ter se ne obremenjujem s tem, ali besede izgovarjam pravilno in ali uporabljam pravilne končnice. Težava je samo v tem, da veliko ljudi govori v narečju in potem ničesar ne razumem – niti ene besede. Vendar pa je v vsakem primeru jezik treba uporabljati.

– Kje ste prvič slišali za podjetje 2TM in ali ste zadovoljni, da ste se odločili za naše storitve? Pri čem vam je bilo naše podjetje najbolj v pomoč?

– Tudi z delom podjetja 2TM sem se seznanila povsem po naključju. Za vas sem prvič slišala po tem, ko sem sama že relativno temeljito preučila možnost selitve ter sem za seboj tudi že imela izkušnjo komunikacije z vsemi velikimi posredniškimi podjetji. Prav tako sem se do takrat že odločila, kaj si sploh želim in sprejela odločitev, da bo moja selitev povezana z izobraževanjem. Ugotovila sem, da imate pisarno tudi v Sankt Peterburgu, kar je bilo zame zelo priročno.

Poudariti tudi želim, da nikoli nisem pričakovala, da sem si našla pomočnike, ki bodo zame vse uredili, sama pa bom lahko tačas sedela križem rok. Ne smemo pozabiti, da je vedno vse odvisno tudi od nas samih. Sama sem tako morala zbrati razna potrdila in dokumente, ki sem jih nujno potrebovala za vpis, podjetje 2TM pa mi je pomagalo pri izbiri izobraževalne ustanove v Sloveniji, saj na spletnih straneh pogosto niso objavljene vse informacije. Menedžerji v 2TM že dolgo delajo v tej panogi in tako dobro poznajo vse podrobnosti. Prav tako sem bila sama odgovorna za pošiljanje svojih dokumentov v Slovenijo.

Moje izkušenje sodelovanja z vodstvom podjetja ter z menedžerji v Sankt Peterburgu in v Ljubljani so zelo pozitivne in bi se zato vsem rada še enkrat iskreno zahvalila. Spremljali so me tudi pri vpisu na šolo v Mariboru, vse je bilo opravljeno vestno in natančno.

– Mi lahko poveste tudi kaj o slovenski hrani? Vam je všeč? Jeste zunaj ali raje sami kuhate doma?

– Kakor kdaj. Včasih sama pripravim kakšen tradicionalen ruski obrok, kakršnih smo bili vajeni doma v Rusiji. V slovenskih trgovinah se brez težav dobi potrebne sestavime, saj imajo dober izbor rib in mesa. Začeli smo jesti tudi več sadja in zelenjave, saj je v Sloveniji vse tako dobro! Če sem povsem iskrena, mi slovenska nacionalna kuhinja ni preveč všeč, tako da v restavracijah ponavadi naročim kaj drugega.

– Uporabljate študentske bone?

– Seveda! Boni so pravo odrešenje. In ne povejte tega naprej, ampak študenti z otroci lahko z boni plačajo tudi obrok za svojega otroka!

 Vam je bilo tukaj v začetku težko?

– Sama sem že prestopila starostno mejo, ko človek začne na življenje gledati z bolj filozofskega vidika in začenja razumeti, kaj je v resnici pomemebno. Pomembno je, kako človek dojema dogodke v svojem življenje in zato sama nisem nikoli imela občutka, da je življenje tukaj težko.

– Skupaj z vami se je v Slovenijo preselila tudi vaša hči. Vam je zaupala svoje občutke o Sloveniji? In ali lahko poveste kaj več o slovenskem šolskem sistemu in v čem se razlikuje od ruskega?

– Zelo je nenavadno, ko se s svojim otrokom znajdete v isti vlogi – v najinem primeru je bila to vloga učenca, tako da sva bili kar naenkrat na isti valovni dolžini. To naju je zelo zbližalo, saj se lahko pogovarjava o najinih izkušnjah s profesorji in se šaliva o zabavnih situacijah s sošolci. Druga drugi se lahko pritožujeva tudi o težavah z jezikom. Recimo – jaz sem imela težave pri opravljanju mojega prvega izpita, moja hči pa je že prvo kontrolko pisala pet! Kar se tiča znanja jezika, ga je moja hči povsem razumela že v dveh mesecih. Najprej se je sicer sporazumevala v angleščini, slovensko pa je začela govoriti po štirih mesecih.

Sedaj je že ena izmed najboljših učenk v razredu. Nekateri predmeti se ji zdijo enostavni, predvsem matematika in fizika. Težave je imela samo z nekaterimi pristopi k učenju in s poimenovanji kemijskih elementov, saj so nekateri v slovenskem jeziku poimenovani drugače, prav tako pa je imela nekaj težav pri učenju zgodovine.

– Za večino Slovencev velja, da je njihova poglavitna religija šport. Ste se takega mišljenja navzeli tudi vi?

– Sploh ne! Mene osebno bolj zanima umetnost, čeprav pa zelo rada preživljam čas v naravi.

– Najlepša hvala!

© 2TM d.o.o.