Slovenija združuje: Аndrei Smirnov

Študenti iz različnih držav se pogovarjajo o svojem življenju in študiju v Sloveniji. Zakaj so se odločili za to državo in kaj se je v življenju spremenilo po selitvi, najdete v naših besedilih. Prejšnji teden smo objavili intervju z Aleksandrom. Danes lahko izveste, kako so prečute noči vplivale na izbiro smeri študija Andreia Smirnova.

Ime: Andrei Smirnov.

Starost: 20 let.

Rojstno mesto; država: Sankt Peterburg, Ruska federacija.

Univerza: Univerza v Ljubljani.

Smer študija: Arhitektura.

– Pozdravljeni, Аndrei. Kako to, da ste si izbrali ravno to smer študija?

– O tem sem sanjal. Sebe si ne morem si predstavljati brez risb in prečutih noči pred računalnikom. Resno, nekega dne se mi je zastavilo vprašanje, kje naj nadaljujem šolanje in kje bi se rad videl čez pet let. Trenutka, ko sem se odločil za vpis na šolo za arhitekturo, se ne spomnim, vendar je spremenil moje življenje. Zdaj sem prepričan, da se ne želim ukvarjati z ničemer drugim.

– S čim vas je pritegnila Slovenija?

– Z mnogočim:

  1. Zanimiv jezik. Ruščini je hkrati podoben in ni podoben. Za učenje je precej nezahteven, neketere fraze pa je moč razumeti tudi brez prevoda.
  2. Prestiž. To, da je Ljubljanska univerza med prvimi stotimi univerzami v Evropi, je, po mojem, kar precej dober razlog za uvrstitev med morebitne kraje prihodnjega študija. Zanimivo je, da so sami stroški študija kljub visokemu statusu, relativno nizki. Za primerjavo – študij na Moskovskem arhitekturnem inštitutu stane praktično enako, kot študij na Ljubljanski univerzi. 
  3. Geografska lega. Ob pogledu na zemljevid hitro ugotovite, da je od Ljubljane do Benetk le 3 ure vožnje, kar je relativno blizu, prav tako sta blizu tudi Muenchen in Dunaj. Tudi ta dejavnik je močno vplival na mojo izbiro kraja študija.

– Kaj vam je všeč pri študiju?

– Tudi tukaj lahko navedem nekaj točk:

  1. Mlada zasedba učiteljev, od katerih ima večina za seboj obilo strokovne prakse na svojem področju, kar zagotavlja višjo raven kakovosti njihovega poučevanja.
  2. Odzivnost. Pedagoška ekipa je vedno in vsakomur pripravljena pomagati pri prevajanju in analizi nejasnosti.
  3. Zanimanje za študente. Univerza si bolj kot vse želi vzgojiti prave strokovnjake. To je ključen dejavnik, da se vsako delo ali nalogo izvede čimbližje idealnemu ali, kot sem že povedal, vsak delček bo razložen tako, da študent ne bo v dvomih, zakaj je ocena taka, kot je.

– Kaj se je v vašem življenju po prihodu v Slovenijo spremenilo?

– Pri komuniciranju s tujci ni težav. To je prva stvar, ki jo lahko omenim. Postopoma se je moja raven jezika izboljšala in spremenila se je količina vprašanj. v splošnem so nekatere stvari postale lažje. Po nekaj časa v Sloveniji postanete bolj odprti za vse, kar je novo in notranje mirnejši.

Življenjski ritem je bolj sproščen kot v Rusiji in to nekaj šteje. Včasih si dovoliš malo počivati, nekje se malo poleniš in vse je v tem duhu. Vse je odvisno od samonadzora in v tem pogledu je Slovenija v celoti izpolnila vsa moja pričakovanja. Vendar se ne zanašajte preveč, da vam ne bo treba delati – delati boste morali, in to krepko. Priti sem in počivati se ne bo obneslo.

– Kaj ste pričakovali od Slovenije in ali so se pričakovanja uresničila?

– Veliko stvari sem pričakoval. Nekatere so se uresničile, druge ne.To je popolnoma normalno.

  1. Prvo pričakovanje je bilo, da je Slovenija zelena, okolju prijazna in v vseh pogledih varna država. To se je popolnoma uresničilo.
  2. Ker je bil cilj mojega prihoda v državo študij oziroma izobraževanje, sem pričakoval predavanja na visokem nivoju in tudi nivo samih profesorjev. To se je 100% uresničilo. Hkrati s tem pa je pogojen tudi obseg dela, ki ga je potrebno opraviti v precej kratkih rokih.
  3. Pričakoval sem, da bodo tu ljudje družabni in odprti. V splošnem je res tako, a zame osebno so Slovenci še vedno uganka. Ne, da bi želel koga užaliti, vendar na tujce, ki v Slovenijo pridejo na študij ali delo, Slovenci še vedno gledajo z določenim nezaupanjem. Niso pa negativno nastrojeni, nobene sovražnosti ni. Osebno pač stvari tako zaznavam.
  4. Hotel sem več potovati. Kot sem že omenil, je sama Slovenija precej lepa država, poleg tega pa ima dobro geografsko lego. Pričakoval sem, da bom lahko večkrat šel ven, toda študij poteka na določen način in v prvih šestih mesecih študija nisem zapustil Slovenije. Kakopak pa je največ odvisno od materialnih pogojev, ne toliko od drugih dejavnikov.
  5. Predvideval sem, da je tu aktivno študentsko življenje. Dejansko lahko zatrdim, da boste za velike koncerte ali “premike” še vedno morali iti v  Avstrijo, Italijo ali Nemčijo. Veliko aktivnosti v tej smeri nisem zaznal.

– Kaj vas je v Sloveniji navdušilo?

  1. Ljubljana v snegu. Morda je zame to še najbolj nenavaden pogled. V tem času je mesto še posebej elegantno.
  2. Veliko število rusko govorečih turistov in prebivalcev.
  3. Slovenci celo med seboj govorijo v dveh jezikih (v slovenščini in v angleščini).
  4. Policisti na konjih.
  5. Strast do kolesarjenja.
  6. Neznosno vroče poletje.

– Kakšne razlike opažate med študijem in načinom življenja v vaši domovini in tu?

Tukaj je vse preprosto. Čist zrak, mirno vzdušje, varnost, uravnotežen ritem življenja in družabnih dejavnosti.

– Kakšne so razlike v izobraževanju, v primerjavi z Rusijo?

– Seveda obstajajo.

Časovni roki. V Sloveniji, tako kot povsod v Evropi, so roki za izpolnitev nalog zelo jasni, tempo dela je visok. Če lahko delo v Rusiji opravite tik pred začetkom naslednjega leta, v Sloveniji ni tako. Torej vas čaka veliko dela.

Praksa. Večino časa, namenjenega izobraževanju, bomo porabili za praktično uporabo znanja, ne pa za njen teoretični del. V Rusiji vse poteka ravno obratno.

Želje samih študentov. Vsi vaši prihodnji kolegi študentje ne bodo nikoli rekli, da se učijo samo zaradi pridobitve diplome ali kaj podobnega. Vsak študent ima poseben cilj. Postati, na primer, arhitekt – to poveča konkurenco in vas prisili, da se v vašem okolju razvijate in izpopolnite.

Spletni podatkovni sistem. Preprosto rečeno, vse je shranjeno na internetu, pa tudi vsak posameznik lahko shranjuje predavanja ali naloge v različnih virih oziroma na različne načine. Torej, snov večine predmetov je na posebni strani univerze, medtem ko so lahko ostali podatki v skupini na Facebooku. Torej, če želite nekaj izvedeti, redno uporabljajte internet.

Anonimnost. Zapomnite si – ste številka. Za celotno obdobje izobraževanja dobite posebno geslo oziroma številko, pod katero bodo navedeni vsi vaši podatki o napredku. Tudi profesorji nimajo v celoti vpogleda, kako ta ali oni študent študira. Študent svoj študij spremlja samostojno.

– Kakšne pa so razlike v načinu življenja, če Slovenijo primerjate z Rusijo?

Šport. Glavna razlika je, da se vsi Slovenci v prostem času ukvarjajo s tem ali onim športom. Na splošno so Slovenci obsedeni z zdravim življenjskim slogom in z naravnimi izdelki. Do narave imajo poseben, zaščitniški odnos. Ulice so vedno čiste in smeti ločujejo.

Ritem življenja. Sproščeno. Moramo biti pripravljeni na zgodnje vstajanje. Začetek dneva ob 6. zjutraj je za Slovence že skoraj pravilo. Prav tako so Slovenci zvečer doma, po 19. uri mesto takorekoč umre.

Odzivnost in pripravljenost pomagati.

Družabnost. Slovenci zelo radi govorijo. Tudi če je v trgovini dolga vrsta, bodo Slovenci postali pri blagajni in se pogovorili z blagajnikom.

Potovanja. Vsak vikend se prestolnica izprazni, prebivalci mesta odidejo na podeželje, zelo pogosto gredo na pohode ali pa le do Blejskega ali Bohinjskega jezera.

– Kakšne nasvete bi dali bodočim študentom?

– Seveda je glavni nasvet – jezik. Vsem, ki želijo priti sem na študij, svetujem, da se tečaja kar najhitreje udeležijo, drugače bo vsaj v začetku težko obvladovati pretok informacij, podanih med predavanji.