Slovenski računalničar, ki soustvarja svetovne filmske uspešnice

»Ko prideš v ZDA, te ta optimizem zagrabi in osvobodi. Za prihodnost kar naenkrat pričakuješ lepe stvari,« o svoji izkušnji v tujini pravi Jernej Barbič, profesor računalništva na univerzi Južne Kalifornije (USC) v Los Angelesu, ki je ena od vodilnih ameriških univerz za računalništvo. Njegovo znanje in programe, ki jih je razvil, uporabljajo tudi v najbolj uveljavljenih podjetjih svetovne filmske industrije.

slovenski-racunalnicar-2

»Po 15 letih ne govorim več o domotožju. Navadil sem se. Sem Slovenec, Evropejec, ki živi v ZDA. Sem evropski profesor, ki dela v ZDA s Kitajci – moji doktorski študentje so namreč vsi Kitajci,« o sebi pravi Jernej Barbič, ki v ZDA živi že od leta 2001, ko je šel na podiplomski študij.

Zanimalo ga je vse

»Že od otroških let, ki jih je preživel v Soški dolini, ga je privlačilo vse – družboslovje in naravoslovje – jeziki, književnost, pa tudi matematika in fizika. »Ameriški šolski sistem bi mi stvari olajšal, saj lahko med študijem kombiniraš več smeri. Čeprav recimo študiraš računalništvo, si lahko oziroma je celo obvezno, da si izbereš tudi predmete z drugih področij.«

»Vedno me je zanimalo vse o vsem. Odločil sem se za matematiko, ker jo imam zelo rad, se mi zdi lepa, zelo uporabna.« Čeprav je v Ljubljani diplomiral iz matematike, pa je želel študirati tudi računalništvo. »Zdaj se je spremenilo, ampak pred 15 leti, ko sem jaz študiral, so bili ti programi v Sloveniji zelo ločeni. Od diplomanta matematike se je pričakovalo, da bo doktorat delal iz matematike, ne iz drugih predmetov.«

»Rad imam stvari, ki so v praksi uporabne. Neki bolgarski matematik je rekel: »Bolj kot je matematika abstraktna, bolj je uporabna.« Če je abstraktna, je bolj splošno uporabna. Ko jo začneš uporabljati, vidiš, da je uporabna na vseh področjih,« navdušeno pripoveduje o svoji življenjski strasti.

Poskusiti je želel v tujini

Lahko bi bil podiplomski študent na fakulteti za računalništvo, a iskal je možnosti v tujini. Prijavil se je tudi v ZDA. Iskal je dobro univerzo, saj je hotel postati vrhunski znanstvenik. Sprejet je bil na študij na univerzi Carnegie Mellon, ki je med tremi najboljšimi programi za računalništvo na svetu.

»Zahvaliti se moram profesorjem s fakultete za matematiko, ki so mi napisali zelo dobra priporočilna pisma.« Gotovo so tudi njegove odlične ocene veliko pripomogle.

Iz Ljubljane je torej najprej odšel v Pittsburgh v Pensilvanijo, kjer je opravil doktorat iz računalništva, ki tam traja šest let. Pot ga je potem vodila v Boston na Massachusetts Institute of Technology (MIT), kjer je bil med letoma 2007 in 2009 podoktorski raziskovalec.

Ko je leta 2009 iskal profesorsko službo, to ni bilo lahko delo, saj so bile ZDA v gospodarski krizi, dobre ameriške univerze pa zato skoraj niso zaposlovale. Prijavil se je na kakšnih 20 univerz po ZDA in v Lozani v Švici.

Cilj: najboljše univerze

»Prijavljal sem se le na dobre univerze. Hotel sem biti profesor na zelo dobri univerzi. Če mi takrat ne bi uspelo, bi šel raje v kakšen raziskovalni laboratorij in pozneje poskušal postati profesor.« Na razgovor so ga povabili v Švico, San Diego in na USC.

»Najbolj simpatičen mi je bil razgovor na USC. Že med intervjujem sem začutil, da je to prijetna skupina ljudi, začutil sem dobro povezavo.« Bil je izbran izmed 400 prijav in 20 intervjuvancev za dve profesorski mesti.

Danes ima stalno profesorsko mesto, najprej pa se je moral dokazati. »Po t. i. sistemu tenure mladega profesorja zaposlijo in ima pogodbo za delo približno za šest let. V tem času se mora dokazati, biti mednarodno uspešen. Po teh šestih letih se univerza mora odločiti, ali ga vzame ali odpusti« pravi Jernej in primerja z Evropo, kjer pa se ta odločitev vleče, dokler se neko profesorsko mesto ne sprazni.

Prek matematike, fizike in računalništva v filmsko industrijo

Jernej se danes ukvarja z animacijami človeškega telesa – raziskuje, kako se koža in mišice premikajo zaradi gibanja. Vse to se da prek matematike in fizike izračunati in se uporablja za računalniške filme.  V tem primeru posnamejo človeka, ki pleše sam, potem pa računalniško dodajo na primer hobita.

Napoveduje, da v prihodnosti morda niti ne bo treba več snemati filmov, ampak bodo igralca le v studiu posneli iz več zornih kotov, vse ostalo pa bo naredil računalnik.

Na Novo Zelandijo soustvarjat Hobita

Vsako leto gre na Siggraph, ki je največja mednarodna konferenca o računalniški grafiki na svetu, ki se je udeleži okoli 30 tisoč ljudi iz industrije in akademske sfere.

Pred šestimi leti ga je na Siggraphu v Vancouvru, kjer je predstavljal svoje članke, nagovoril kanadski inženir James Jacobs, ki je delal za podjetje Weta Digital, ki je med mnogimi drugimi proizvedlo filma Gospodar prstanov in Hobit. Zanimale so ga nove tehnologije, Jernejeva predstavitev pa mu je bila zelo všeč. Uporabljal je programe, ki jih je Jernej brezplačno dal v uporabo na spletu.

Dve leti pozneje sta se znova srečala v Los Angelesu, po enem letu pa je Jerneja kot gostujočega profesorja povabil na Novo Zelandijo.

Šel je za dva meseca. Pomagal je pri produkciji filma Hobit in nekaj drugih projektih. James je nato zapustil Weta Digital in šel v Kanado. Pred dvema letoma se je odločil, da bo imel svoj start-up, s katerim je na podlagi pridobljenih izkušenj želel izboljšati sistem, ki ga je poznal.

V podjetniških vodah

Povabil je Jerneja, da bi bil soustanovitelj podjetja. James, ki ima 20 let izkušenj iz te industrije in je dobil tudi oskarja za vizualne efekte, je želel ob sebi imeti profesorja, ki ima znanje in rad spravlja stvari v prakso. Povabil je še prijatelja ekonomista.

Podjetje Ziva Dynamics zdaj deluje leto in pol in ima šest zaposlenih. Jernej je tehnični direktor. Tehnologije, ki jih razvija, prenaša v prakso. Univerza profesorjem dovoli, jih celo spodbuja, da nekaj časa posvetijo tudi svetovanju podjetjem.

Še vedno se ukvarja tudi s projektom animacije rastlin, svojim prvim velikim raziskovalnim projektom. Program za animacijo prožnih teles Vega FEM (ime ima po Juriju Vegi) se je v tem času zelo razvil, še vedno ga izboljšuje in širi. Tudi na primer na MIT svoje delo primerjajo z Jernejevim programom – uporabljajo ga kot referenčnega.

Med 35 najboljšimi mladimi inovatorji na svetu

Kaj šteje kot svoje največje uspehe? Leta 2011 je bil uvrščen med 35 najboljših inovatorjev na svetu, mlajših od 35 let, leta 2014 pa je prejel Sloan fellowship, ki ga vsako leto dobi 16 najboljših mladih profesorjev računalništva iz ZDA in Kanade.

Vir: siol.net