Sodelavci Univerze v Novi Gorici so opravili raziskavo o vplivu glasbe in znanja jezikov na sporazumevalno zmožnost otrok

Otroci, ki govorijo več jezikov ali imajo glasbeno izobrazbo, lažje razlikujejo med stavki neznanega jezika, ki vsebujejo iste besede v istem vrstnem redu, a so skladenjsko in pomensko različni.

Avtorji raziskave sta sodelavca Centra za kognitivne znanosti jezika novogoriške univerze dr. Artur Stepanov in dr. Penka Stateva ter dr. Matic Pavlič in dr. Anna Reboul z Inštituta za kognitivne študije v francoskem Lyonu.

Zato so v sodelovanju z osnovnimi in glasbenimi šolami v okolici Nove Gorice na obeh straneh meje opravili raziskavo, s katero so potrdili tezo, da otroci, ki govorijo več jezikov ali imajo glasbeno izobrazbo, lažje razlikujejo med stavki neznanega jezika, ki vsebujejo iste besede v istem vrstnem redu, a so skladenjsko in pomensko različni.

Človeški govor je vrsta zvočnega valovanja, ki ima svojo amplitudo, tempo in hitrost. Višino, amplitudo, jakost in trajanje posameznih segmentov govora znanstveniki dr. Artur Stepanov, dr. Penka Stateva, dr. Matic Pavlič in dr. Anne Reboul označujejo kot prozodijo. Prozodija vključuje intonacijo, ton, naglas in ritem. Zanimivo je, da so otroci za prozodijo izjemno občutljivi, sploh v maternem jeziku. Prozodijo zaznava otrok že v maternici od trenutka, ko se mu razvije sluh. Na podlagi prozodične informacije otroci, stari do dveh let, že zmorejo predvideti skladenjsko kategorijo prihajajoče besede v naravnem govoru ter segmentirati besedne zveze v umetnem jeziku.

A po njihovih besedah se sočasno potrjuje tudi urbani mit, da so v učenju tujih jezikov boljši glasbeniki. Študije namreč kažejo, da je procesiranje glasbe in jezika podobno iz behaviorističnega in nevro-anatomskega vidika.

Vir: mladinska.com