Študentka Jelena Starčević iz BiH: Slovenska diploma je mednarodno priznana

Jelena je izbrala Slovenijo kot študentsko destinacijo, kljub temu, da je bila še v gimnazijskih dneh v Doboju v Bosni in Hercegovini prepričana, da bo študirala v Beogradu. Ambiciozna rokometašica iz Bosne, v intervjuju za 2TM razkriva, da je odločitev za študij v Sloveniji bila preprosta: tukaj bom pridobila mednarodno priznano diplomo, hkrati pa imam priložnost za profesionalno nadaljevanje moje športne kariere.

Photo: © Elena Starchevich

Jelena že nekaj mesecev študira Politologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, v prostem času, ko ni na predavanjih, trenira rokomet v ženskem klubu »Olimpija«.

Veselega in vedrega duha, Jelena govori o učenju slovenskega jezika, študijskih in športnih planih v Sloveniji, ter o sodelovanju z 2TM.

– Kateri je bil glavni razlog, da ste izbrali študij v Sloveniji?

– Glavni razlog za moj prihod v Ljubljano je bil, da je diploma pridobljena v Sloveniji mednarodno priznana. To mi daje zagotovilo, da se bom tukaj po končanem študiju zaposlila. Česar ne morem trditi za mojo državo.

– Študij v Sloveniji je na vseh državnih in nekaterih zasebnih fakultetah brezplačen, na osnovi bilateralnih sporazumov za vse državljane iz nekdanjih Jugoslovanskih republik. Kako ste izvedeli da to velja tudi za državljane Bosne in Hercegovine?

– – Mislim, da je bil konec februarja, ko so predstavniki 2TM iz Ljubljane obiskali mojo srednjo šolo v Doboju in predstavili prednosti študija v Sloveniji za tuje študente. Predstavniki 2TM so nam povedali s čim se ukvarjali in kakšne storitve ponujajo. Naj ponovim, da me je najbolj pritegnilo dejstvo, da je diploma mednarodno priznana, in seveda je bilo lepo slišati, da je študij tudi za tuje študente brezplačen.

– Kako ste premagali začetniške težave z razumevanjem predavanj ter predmetnih gradiv, ki so v slovenskem jeziku?

– – Vsi predmeti so predavani v slovenskem jeziku, razen predmeta »Nova politika«, ki poteka v angleščini. Na začetku mi je bilo težko, vendar sem vesela, da je v moji skupini več tujih študentov, s katerimi si pomagamo razumeti drug drugega. Tudi drugi kolegi iz skupine, ki so Slovenci, so zelo korektni. Poskušajo nam prevajati in razložiti, česar mi ne razumemo, tako lahko rečem da mi je zdaj po dveh mesecih veliko lažje.

– Kakšne so vaše izkušnje z učenjem slovenskega jezika?

– Odkrito povedano sem se doma malo učila, predvsem nekatere osnovne izraze. Edini strah, ki sem ga imela preden sem prišla v Ljubljano, je bil strah pred jezikom. Lahko rečem, da je podoben mojemu jeziku, vendar ima določene posebnosti po katerih se razlikuje s srbskim jezikom. Enkrat na teden obiskujem tečaj Slovenščine, ki ga za nas, tuje študente, organizira fakulteta v okviru programa Year +.

– V Ljubljani se profesionalno ukvarjate z rokometom. Povejte nam nekaj več o tem, za kateri klub igrate?

– Rokomet je bil drugi razlog, da sem prišla sem. Odločila sem se da nadaljujem s treniranjem v Sloveniji, zaradi tega ker imate tukaj boljše razmere za nadaljevanje kariere in doseganje dobrih rezultatov. Igram za rokometni klub »Olimpija«. Septembra sem prišla na prvi trening, da vidim kako je in ali mi bo všeč. Trenerji so me lepo sprejeli, pohvalili so mojo igro in delo, tako da sem začela redno trenirati v oktobru in sem zelo zadovoljna.

– Kako ste doživljali Slovenijo pred vašim študijem?

– Odkrito povedano, se nikoli nisem spraševala o Sloveniji in možnosti da bi študirala tukaj, ker sem bila prepričana, da se bom vpisala na enega izmed študijskih programov v Beogradu. Ko sem prvič prišla v Slovenijo sem bila prijetno presenečena nad vašo kulturo in mentaliteto. Vse je drugače kot pri nas in sem več kot zadovoljna. Lahko rečem, da moje odločitve ne bi nikoli spremenila. Če bi se morala ponovno odločiti, bi izbrala Slovenijo.

– Slovenski študentski sistem ponuja veliko ugodnosti; kaj bi izpostavili?

– Sistem je maksimalno prilagojen študentom in je vreden pohvale. Če začnemo pri Urbani (mesečna vozovnica za mestni prevoz) ki je za 50% cenejša za nas študente kot za ostale prebivalce. Potem je treba izpostaviti študentske bone. V enem mesecu imamo nekaj več kot 20 bonov, kar zadostuje kar se tiče hrane. Ta je za nas, študente, približno polovico cenejša. Hitra hrana je z zelo malim doplačilom za študente skoraj brezplačna. Cena najemanja kolesa, za tiste ki ga želijo voziti, je smešno majhna. Jaz sem zadovoljna z vsem. 

– Ali pogrešate Bosno in Hercegovino?

– Ne, odkar sem pridobila dovoljenje za prebivanje, sem šla dvakrat domov. Ta vikend grem ponovno, pa tudi moji starši pridejo sem in to mi je super. Navadila sem se tukaj in mi je res lepo – se smeji Jelena.

– Kakšni so vaši profesionalni plani v prihodnosti?

– Kar se tiče športa, bi rada nadaljevalja z rokometom. Moja želja, tako kot dosedaj je, da uskladim vse študijske in športne obveznosti. Moja prioriteta je vseeno študij. V Sloveniji nameravam ostati vsaj 5 let, saj toliko traja moj študijski program (3 + 2 leti). Želim si dokončati magisterij, potem pa bom videla kako naprej. V tem trenutku ne morem nič planirati, vendar če povem odkrito, želim si ostati v Sloveniji in se ne vrniti nazaj v Bosno.

– Kako boste ocenili sodelovanje z 2TM?

– Vsakemu tujemu študentu, ki se bo odločil za študij v Sloveniji, priporočam sodelovanje z 2TM iz preprostega razloga, saj meni in moji družini zaradi njihove pomoči ni bilo potrebno neprestano potovati v Ljubljano in nazaj. Dali so mi vse potrebne informacije in mi povedali katere dokumente moram pripraviti. Jaz in moja starša nismo imeli potrebe, da dodatno sprašujemo o celotnem vpisnem postopku. Vse je bilo preprosto, skenirane dokumente sem pošiljala preko elektronske pošte. To je idealno za nas študente iz tujine. Če bi se sama prijavljala, sem prepričana, da bi morala večkrat iti v Ljubljano. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila za vse kar ste naredili zame v šestih mesecih skupnega sodelovanja.

Avtor: Lidija M. Kusterbajn