Študentka vinogradništva, ki je vino prvič poskusila v Sloveniji

Yue Ma, po evropsko Julia, za prijatelje Julie, je kitajska študentka drugega letnika Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi.

Julia prihaja iz mesta Čengde v kitajski provinci Hebej, 300 kilometrov od Pekinga. Ko je imela sedem let, po končanem prvem razredu osnovne šole, se je preselila v Rusijo, v Moskvo, kjer je njena mama izdajala kitajski časopis. Tam je preživela 12 let, vse do konca gimnazije.

Leto dni, preden je končala gimnazijo, se je njena mama zaradi posla preselila v Slovenijo. Tisto poletje je tudi sama – kot turistka – obiskala deželo na sončni strani Alp in se nadnjo navdušila. »V Sloveniji sem bila en teden, prečesala sem jo po dolgem in počez, najbolj pa so se mi vtisnili v spomin neokrnjena narava in prijazni ljudje. Zato sem se odločila, da bom tukaj vpisala študij. Za mano je prišla v Slovenijo še mlajša sestra,« pravi 20-letna kitajska študentka.

Kako pa se je znašla na študiju vinogradništva in vinarstva? »Sprva sem nameravala na ekonomsko fakulteto, vendar sem zamudila z vpisom. Imela sem trimesečni turistični vizum in v tem času bi morala urediti vse birokratske zadeve, vključno s prevodi iz kitajščine. Bilo je res komplicirano. Zato sem iskala druge študije, pozanimala sem se v Mariboru, pa na primorski univerzi v Kopru. Ko sem se seznanila s študijem vinogradništva in vinarstva, pa sem se nemudoma odločila. Zdelo se mi je nekaj novega, zanimivega. Rekla sem si, če mi ne bo všeč, se bom pa naslednje leto prepisala. A zdaj sem že drugo leto v Vipavi,« se nasmehne Julia, ki slovensko govori z ruskim, in ne kitajskim naglasom. To pa zato, pove, ker je ves čas obiskovala ruske šole in ji je pravzaprav ruščina prvi jezik, in ne kitajščina.

Zanimivo je, da Yue Ma oziroma Julia do prihoda v Slovenijo vina sploh še ni dala na zob. »Do 18. leta sploh nisem poskusila vina. Pridna punca sem bila. Navsezadnje, saj je prepovedano, mar ne?« se nasmehne in poudari, da ji je zdaj vino zelo všeč. »Bela vina so sploh dobra v Sloveniji, dežela Primorska pa ima tudi dobra rdeča vina.«

In kako se je sploh znašla kot asistentka Robertu Gorjaku pri degustacijah za Vinski vodnik 2018? »Če se ne motim, ste na naši šoli iskali pomoč, šola je to objavila, sama pa sem bila nad tem takoj navdušena. Prijavila sem se, zdaj pa sem tukaj in uživam.«

Julia se je prijavila, pravi, ker rada pomaga, še posebno pa, ker je vedela, da bo lahko degustirala najrazličnejša vina in pridobivala nova znanja. »Ko Robert Gorjak poskusi neko vino, ga poskusim tudi sama. Če imam kakšno vprašanje, mi Robert odgovori. In zraven vedno kaj zanimivega pove. Tako se veliko naučim, pridobivam nove izkušnje, nove informacije. Veliko novih vin sem že spoznala na tej praksi. To mi bo zelo koristilo tudi pri študiju. Nekateri študentje gredo v kakšno vinsko klet, meni pa so bolj všeč degustacije,« se priduša prva kitajska študentka na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi.

Na vprašanje, ali tudi sicer rada preizkuša vina, odvrne, da sama ne, v družbi mame ali prijateljev pa zelo. Takrat vinu pusti, da steče po grlu, medtem ko na degustacijah za vinski vodnik pridno pljuva v pljuvalnik. Pa ne kot izraz neodobravanja, temveč zaradi koncentracije in vestnega dela. »Prvi dan sem nekaj vina zares popila, a je vsega preveč, degustiramo namreč 30 steklenic ali več na dan, zato sem se naučila pljuvati,« pojasni.

In kaj se je na primer novega naučila na dosedanjih degustacijah? »Sem spoznala ritoznojčana, ki ima tako kot cviček, teran in metliška črnina oznako PTP, torej priznano tradicionalno poimenovanje. Tega se v šoli nismo učili. Sicer pa poskušamo eno sorto ali dve na dan, od različnih vinarjev in iz različnih dežel oziroma okolišev. Ko poznam značilnosti ene sorte, recimo sivega pinota, je zanimivo, ko potem degustiram razne etikete ter opažam razlike in skupne točke. To je zelo poučno. Tudi veliko novih vinarjev sem spoznala.«

O vinskem vodniku (in tudi o knjižici V letu dni po Sloveniji, v kateri je predstavljenih 52 najboljših vin iz Vinskega vodnika 2017) Julija pravi, da se ji zdi sila uporaben, saj je lahko koristen tako za ljubitelje vina kot za začetnike. »Če kdo potrebuje dobro darilo, steklenico vina, lahko izbere med več kot 600 vini. Veliko je tudi koristnih informacij; tudi o cenah, vinifikaciji, pridelavi, zraven so opisi okusov, življenjska doba vin in podobno. Veliko dobrih informacij je tudi za študente, kot sem sama,« meni sogovornica.

Če se bo ponudila priložnost, bo tudi prihodnje leto sodelovala, pravi Julija. »Z veseljem se bom odzvala tudi med letom, če bodo kaj potrebovali. Z največjim veseljem pridem iz Vipave,« poudari.

Za konec so jo pobarali še o tem, ali se je v dveh letih bivanja v Sloveniji in pri študiju v Vipavi že naučila ločiti osnovne značilnosti vin treh slovenskih vinorodnih dežel. Odvrnila je, da približno že ve, a da se ima še veliko naučiti. So ji pa, kot je bilo že omenjeno, ljubša bela slovenska vina kot rdeča. »Najbolj zanimiva sorta pa se mi zdi vipavski zelen,« poudari študentka iz Kitajske.

Vir: ovinu.si