“Svoje študente želim naučiti, da je najpomembnejše vztrajati na svoji poti znotraj pravnih okvirov”

Objavljamo intervju z dr. Matjažem Nahtigalom, izrednim profesorjem prava na primorski Fakulteti za management, ki podaja tudi kritičen pogled na trenutno pravno stanje države in razmišljanje o tem, kakšne pravne strokovnjake potrebujemo.

Dr. Matjaž Nahtigal je izredni profesor na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Po končanem doktoratu 1999 na Pravni fakulteti ljubljanske univerze je leta 2001 doktoriral še na Harvard Law School v ZDA. Predava gospodarsko statusno in pogodbeno pravo in je izjemen poznavalec področja lastniških struktur. V različnih medijih pogosto komentira aktualno domače in mednarodno politično dogajanje.

 

Kakšnih strokovnjakov nam primanjkuje na tem področju? Kakšna znanja potrebujemo?

Znanja in seveda tudi izkušnje iz mednarodnega finančnega in davčnega prava, iz posameznih specializiranih področij evropskega prava, znanja iz kakovostnega upravljanja javnih institucij so gotovo med njimi.

Obstaja vedno večji razkorak med strokovnjaki, ki delujejo v naprednem mednarodno konkurenčnem delu slovenskega gospodarstva, ter med vse manj številnimi izkušenimi strokovnjaki v javnem sektorju na različnih pomembnih področjih. Da ne bo nesporazuma: v slovenskem javnem sektorju, denimo na področju zdravstva, javnih financ, pravosodja, evropskih zadev, nedvomno imamo strokovnjake. Vendar jih je premalo, premalo med seboj sodelujejo, da bi lahko dvignili raven upravljanja javnega sektorja na nujno potrebno višjo raven, poleg tega mnogi tudi odhajajo. Če k temu dodamo močno prisotnost in delovanje interesnih skupin, politizacijo ter odsotnost celovite družbene razvojne strategije, vidimo, da imamo resen strukturni in razvojni problem.

Doktorirali ste v ZDA na Harvardu. Menite, da bi se morali v Sloveniji zgledovati po njih, v sistemskem smislu? Morda pri kakšnem konkretnem primeru?

ZDA premorejo razvit sodoben pravni sistem, toda tudi ta sistem je pokazal na velike pomanjkljivosti pri nadzoru velikih finančnih institucij, kot smo temu lahko priča v obdobju po zlomu Lehman Brothers.

Dober primer reoganizacije je bila zvezna državna intervencija v ameriško avtomobilsko industrijo, to je v General Motors in Chrysler kot del “velike trojice” iz Detroita. Velika zvezna državna pomoč, izvedeno prestrukturiranje pod okriljem stečajnega sodišča v sorazmerno kratkem času ter postavitev General Motors na nove temelje so dober prikaz ameriške pravne in finančne sofisticiranosti, pa tudi pragmatične pripravljenosti na državne intervencije, kadar je to potrebno. Sodelovanje javnega in zasebnega sektorja lahko pripomore k uspešnemu prestrukturiranju, dvigu produktivnosti in tehnološkim inovacijam na področju večje energetske učinkovitosti ter h krepitvi mednarodne učinkovitosti.

Česa podobnega si pri nas za zdaj še ne moremo privoščiti, saj delujemo v bistveno drugačnih institucionalnih in ekonomskih pogojih: velik obseg nasedlih investicij, velika prepletenost lastniških in dolžniških razmerij, plitek trg kapitala, na novo vzpostavljene institucije. Zato prestruktiranja slovenskih podjetij trajajo precej dlje, kot bi si želeli.

Zakaj so po vašem mnenju pravna znanja v poslovnem svetu danes tako pomembna?

Ker postaja pravna normiranost vse zahtevnejša, izpostavljenost pravnim odgovornostim in tveganjem pa vse večja. V preteklosti so bili šibek nadzor nad upravljanjem, premajhno upoštevanje pravnih odgovornosti, prevelika prepletenost lastniških in upravljavskih interesov ter pogosta navzkrižja interesov med najpomembnejšimi razlogi za mnoge nasedle gospodarske primere pri nas.

Predavate na primorski univerzi, na Fakulteti za management. Lani je fakulteta začela izvajati nov magistrski študijski program Pravo za management. Gre za edinstven študijski program v Sloveniji, ki združuje področja prava, ekonomije in managementa. Kako managerji lahko prispevajo k pravni državi?

Z iskanjem zahtevnega ravnotežja med poslovno tveganim odločanjem in med pravno odgovornostjo za sprejete odločitve. Od sodobnih managerjev se veliko zahteva, pogosto so pričakovanja do njihovega delovanja protislovna in medsebojno izključujoča. Zato je pomembno poznavanje tanke črte med avtonomno poslovno presojo in pravno odgovornostjo, meje med dobrobitjo za družbo in koristmi posameznih interesnih skupin, ravnotežjem med kratkoročnimi uspehi ter dolgoročno uspešnim trajnostnim razvojem, pravim razmerjem med nadziranjem stroškov in dolgoročnimi razvojnimi investicijami.

Kakšna naj bo po vašem mnenju oseba, ki se odloči za študij Prava za management? Kakšna naj bodo njena zanimanja, spretnosti in lastnosti?

Zaželene lastnosti so visoka motiviranost, pripravljenost na trdo delo, doslednost, načelnost, pravičnost, tudi ustvarjalnost. Študij je intenziven. Ker gre za podiplomski študij, pomeni to delo v majhnih skupinah, tako da se lahko učitelji vsakemu študentu res individualno posvetijo. Vseskozi pa študente spodbujamo in tako program, če se le da, sproti prilagajamo njihovim potrebam in zanimanju.

Bi želeli za konec še kaj izpostaviti?

Morda bi izpostavil še odprtost in naklonjenost Fakultete za management za nove, sodobne programe in študijske metode, kjer so študenti enakopraven subjekt v procesu izobraževanja. Na fakulteti si prizadevamo ustvariti potrebne temelje za uspešne kariere naših diplomantov po končanem študiju, za stalno izmenjavo informacij in znanj. Izhajamo iz stališča, da je najpomembnejše znanje, kako pridobivati nova znanja, in najpomembnejša kompetenca, kako v praksi pridobivati nove kompetence. Vse v smislu na znanju temelječe in inovativne ter dinamične družbe 21. stoletja.

 

Vir: siol.net