Visoka kakovost izobraževanja v Sloveniji se priznava tudi v tujini

V evropski izobraževalni prostor se aktivno vključuje že od leta 2005, ko se je prvič udeležila izobraževanja za slovenske učitelje v Švici. »Zavedala sem se dodane vrednosti, ki jo prinaša mednarodno sodelovanje zame in za šolo. Kot majhna podeželska šola smo lahko sprejeli in izkoristili priložnosti, ki jih je prinesla Evropa za vse nas,« pravi Anastazija Avsec, magistrica in učiteljica biologije ter do lanske jeseni tudi 13 let ravnateljica osnovne šole Kapela pri Radencih.

Sodelovanje v mednarodnih izmenjavah je zaznamovalo tudi njeno kariero, saj je jeseni prevzela delovno mesto pomočnice ravnatelja za primarno stopnjo na evropski šoli v Frankfurtu. Od tam lahko še objektivneje primerja slovenski in evropski osnovnošolski izobraževalni sistem, o čemer so se z njo pogovarjali med božično-novoletnimi prazniki, ki jih je z možem in odraslima otrokoma prebila doma.

Katera razlika med našimi šolami in evropsko šolo v Frankfurtu vam je najprej padla v oči?

Morda bo to slišati nenavadno, toda presenetilo me je, da evropska šola nima prehrane organizirane tako, kot smo navajeni pri nas, namreč da sta malica in kosilo na voljo v šoli. Otroci si prinašajo malico kar v posodicah, a jih pogosto kje založijo, nato jih najdejo varnostniki, starši pa se občasno pritožujejo. Kosilo pripeljejo na šolo od zunaj (catering), a ga vsi otroci ne uživajo, saj je to njihova prostovoljna izbira. Glede kakovosti šolanja pa ugotavljam, da je slovenski šolski sistem na visoki ravni in da dobijo naši otroci dobro podlago za nadaljnje šolanje. V Frankfurtu je zagotovo največja dodana vrednost učenje jezikov, multikulturnost in internacionalizacija.

Vir: m.delo.si